Hrana in mi

Vedno, ko se prehranjujem v hotelskih restavracijah, kjer si hrano vzameš sam, mi je zanimivo opazovati ljudi, kako se obnašajo do hrane.

Priznam, sam pojem v teh primerih veliko več, kot dejansko potrebuje moje telo. Res je, da moje oči sporočajo želodcu, da bi še tole veljalo poizkusiti. In, čeprav želodec dela na polno, še nekako uspe stlačiti vase tisto, kar so oči predlagale. Kljub vsemu pa imam kontrolo nad sabo, da na krožnik ne naložim več kot lahko pojem - torej na krožniku ne pustim nič.

Torej, da ne bo pomote, naj človek poje, kolikor lahko. V vseh restavracijah se nahajajo - diskretno, a opazno - napisi z obrazložitvijo, da se hrane ne odnaša iz restavracije. OK, no, v želodcu lahko, kolikor pač prenese, hi hi hi.

In, tako, ko sem v miru "prežvekoval" in pasel oči naokoli, sem za sosednjo mizo opazil trojico starejših oseb, ki pa so se obnašale kot - eh ne znam na lep način reči kako. Zunaj restavracije so hodili tako na nobel, skoraj aristokratsko - bi celo na prvi pogled rekel - omikano, kultivirano, svetovljansko. A pri prehranjevanju: njihov cilj je bil čimveč odnesti iz restavracije. Zjutraj paštete, kruh, topljeni sir, sokovi - aha, zato so imele babe tako velike torbice - zvečer pecivo in sadje. Me je presenetilo, da si niso v žepe filali še šniclov v omaki in telečje rolade. Aja, pizda, poflekali bi si cote.

No, zadnji dan mi je pa skoraj strgalo. Vsak dan sva pri zajtrku na koncu spila kavo in si privoščila poleg en croissant - bili so taki lepi majhni, za štiri grižljaje, ravno prav. In, nikoli jih ni zmanjkalo. Evo se ne da drugače napisati kot takole: bilo je že proti koncu zajtrka, ko hrane niso več dopolnjevali in "govedo" s sosednje mize si je lepo napakalo v PVC škatlo od keksov najmanj 10 croissantov (do zadnjega) in jih odneslo ven iz restavracije. Po mojem za na pot. In sva midva - pa tudi še kdo drug - ostala brez croissanta zraven kofetka. Ker je bil že konec zajtrka, se mi pač ni dalo težiti strežnemu osebju, da hočem dva croissanta. Sva pač jedla poleg kofetka rolado s figovo marmelado, nima veze. Ampak vseeno me je razpizdl - ne moreš to tako.

Ne navajam tole v opravičilo, ker pač v vsakem narodu najdeš pozitivne in negativne ljudi, ampak vseeno: vsedli in odpeljali so se z avtom, ki je imel registrske označbe države severneje od Slovenije, po govorici sodeč pa so bili ti ljudje pripadniki naroda južneje od Slovenije.