Hmm, se spomnem, ko smo bili še v analognih časih, ko še ni bilo emailov ... in takrat so bila pisma. Taka lepa bela, če si ga dobil od kakšne punce, so bila (lahko rahlo rožnate barve) tudi malenkost "oblita ali pa samo pošpricana" s parfumom, skratka, bili so časi, ko s(m)o se pri medsebojni komunikaciji potrudili. Vsak na svoj način.
In, če ti je kakšna " nagledana" sošolka poslala verižno pismo, ki ti je obljubljalo denar, če ga boš razposlal naprej na 10 naslovov ... uff, full si bil evforičen, da se te je spomnila ... takrat si nemudoma pobrskal po žepih, prosil starše za neplanirana sredstva, se odrekel Bazooka-m, samo da si "forwardal" pismo naprej in potem si čakal, da bodo v analogni poštni nabiralnik začela prihajati pisma z denarjem. Staršem si razložil, da se zna zgoditi, da bo veliko pisem zate in da to ni nič nepričakovanega. Ah, kurc, pa jih ni bilo. Ampak, feeling je bil, ker se te je sošolka spomnila ...
Dan današnji je pa zadeva čisto drugačna, včasih mi je mogoče celo žal, da imam email naslov in "fašem" v predal med drugim tudi v srce segajoča, žalostna pisma. Takšna, ki ti dajo misliti in ... če dobro premisliš, se ti zdijo popolnoma verjetna - realna. Ampak, jebemti, potem, ko ga še enkrat ali dvakrat počasi - z distance - prebereš, lahko hitro ugotoviš, da so vse besede izbrano postavljene na točno določene lokacije. Da vzbudijo sentiš v tebi, ki bereš, da te omehčajo in sprostijo pot do tvojih sredstev. Prostovoljno! In če si cepec, ali pač površen, nasedeš.
Priznam, sigurno delam krivico ... mogoče je med vso to milijardo email pismov eno resnično, ki je res realno potrebno pomoči in bi mu lahko res pomagal ... in ga fuknem stran zaradi ostalih ... saj mi je zato žal - najraje imam situacijo, da konkretno pomagam človeku/ljudem, ne zaradi tega, da se osebno izpostavim, ampak samo zaradi feelinga, da vidim, da gre moj denar točno za konkretno "izboljšanje" zafukane situacije ... Nazadnje sem prek SMS-a nakazal 1 Evro na SVET (A kanal) za avtistične otroke ... ampak, jeba, še danes nisem prepričan, če bo tisti moj Evro res prišel do avtističnih otrok ... in, ljubi moji, ne se obremenjevati z nakazano cifro, res ne, če bi vsak SLO državljan tako ... bi bilo 2 milje Evrov.
Hmm, aja, v naslovu sem omenil tudi pisma sreče ... no tule lahko pa kar na hitro in v enem, mogoče malo daljšem stavku obrazložim ... Prepričan sem, da je človeku sreča in njen obseg dana ob rojstvu ... zato je ne morejo povečati in razširiti neke kao "kupon" variante. In, dejansko so mi bedni ljudje, ki verjamejo, da lahko z nekimi "akcijami" povečajo konto svoje sreče. In, sem, ja res sem prekleto jezen na ljudi, ki mi v epoštni nabiralnik fuknejo pisma sreče. Zakaj? Zato, ker vsako email sporočilo, ki ga prejmem, preberem. Iz spoštovanja do tistega, ki ga pošlje. No, in zato me to razfOOka. Hmm, ni se izšlo v enem stavku!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentar je vedno dobrodošel !