Jutro. Izgleda, da prihaja enkraten dan. OK, sva se odločila, da greva na malo daljši pohod. Ampak, ko sva začela, je z neba že nekaj na rahlo škropilo. Dobro, bova preizkusila Merrellke, Chamonixa in IcePeaka, kako se obnesejo v deževnem vremenu. Začrtana trasa je bila: Simonov zaliv - Belvedere - strunjanski križ - Strunjan. Hmnja, na poti proti strunjanskemu križu sva po moji zaslugi rahlo zašla, pa ni bilo panike, ker sva v iskanju prave poti naletela na tri želve, ki jih na Primorskem še nisva imela priložnosti srečati.
Dež se je okrepil, jakne še niso prepustile vode, čevlji pa vodo že veselo filtrirajo. V Strunjanu sva prevedrila v Lambadi, natakar naju je nevsakdanje, ampak res prijetno zabaval, nato pa sva, po rahlem negodovanju, šla skozi strunjansko dolino ter skozi bivši železniški predor bivše enotirne železnice do Izole. Aja, jakni nista prepustili vode, Merrellke se bodo morale posušiti pred naslednjo uporabo. Posledično nisva šla na nobeno kresovanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentar je vedno dobrodošel !