Prvi prvomajski prazniki, 28.04.

Jutro. Zdaj pa greva. Saj bo šlo. Na splošno sem zelo utrujen, včeraj smo lepili topli pod na stopnice, ker to ne delam vsak dan, so bile danes boleče mišice, zeloooo. OK, Ana je že vstala in pakira stvari, vstanem se, pogledam skozi okno, mi ne izgleda lepo, ker dežuje. Sicer rahlo, ampak vendarle. Napolnima avto in greva. Do Vranskega razmišljava, kaj sva pozabila vzeti s sabo. Ana ugotovi: gel za tuširanje. Ufff, se nama odvali kamen od srca, samo da ni kaj bolj pomembnega, to se da kjerkoli kupiti. Na poti do Izole je bilo precej dežja, nekaj gneče pred delovišči na avtocesti, ampak tako na splošno, brez kakršnih koli težav. V Izoli naju je sramežljivo pričakalo sonce. Z lastniki apartmaja se že poznava, ob kavi smo pokramljali malo o tem, kaj je novega. Sledil je sprehod skozi Simonov zaliv, marino, skozi "gostinski" del Izole do svetilnika. Sedenje na klopi, pogled se je umirjal na morski gladini, senzor za žejo je čedalje glasneje opozarjal. Potem ko sva umirila senzor, sva se "doma" (ker sva bila že kar precejkrat v tem apartmaju, je že postal "kao" najih drugi dom) malce poigrala s Piko in Bibo (ena sorta miniaturnega psa, sorry, ne vem imena pasme). Glede na besedilo iz songa Iztoka Mlakarja (... med trte sva zbežala ...) sva obhodila vinograde nad Jagodjem, ujel naju je dež in SMS, da sva jutri vabljena na Glem. Da so tam. Jupiii! Komaj čakava! Je še naporno delo danes pred nama, ker morava opredeliti, v kateri oštariji bova kateri dan jedla. Jih poznava kar precej, kvalitetnih, jih je težko razvrstiti, res.