Zakaj pišem blog?

Najprej je bila čista radovednost. Ali bo kdo na to, kar bom napisal v blog, odreagiral? Se bo to sprevrglo v debato? Bom moral koga prepričevati o tem, kaj sem mislil z določenimi besedami? OK, na začetku sem to pričakoval, čisto iskreno povedano, sem si to ŽELEL. Eno leto po tem, kar sem začel tipkat bloge, niti slučajno ni več tako. Se mi zdi to tako kot, pustil sem sled v času, če se zadeve slučajno arhivirajo, se bo to še enkrat nekje dalo ponovno prebrat. In, TO MI JE DOVOLJ. Ko se pogovarjaš s človekom, je pač tako, da tvoja interpretacija besed in poslušalčevo akceptiranje ni nujno, da sta se ujela. Blog lahko črno na belem (ali belo na črnem - manjša poraba energije) prebereš večkrat, analiziraš njegov pomen, njegovo razumevanje, pri besedah, izrečenih v živo, pa je vse stvar trenutnega razpoloženja, trenutnih okoliščin, trenutne zmožnosti pravilnega razumevanja besed in njihovega redosleda ter naglaševanja. Ko se pogovarjaš v živo, je tudi tvoja reakcija stvar trenutnega stanja, pri odgovoru na provokacijo bloga pa lahko hudičevo premisliš in pretehtaš, katere tipke boš pritisnil na tipkovnici računalnika. In vse to so razlogi ZAKAJ PIŠEM BLOG! Ali ni želja vsakega človeka, da pusti vsaj en info o sebi širši množici, OK, celemu človeštvu?

Aja, M., full ti hvala, ker si Ani s svojo energijo polepšal dan!