Dobro, najbolj mi je bad (ampak res full na off) v obdobju od oktobra do novega leta iti na kakršenkoli rojstni dan oz. podobno praznovanje. Dejstvo je, da moram biti v tem obdobju v službi v zelo dobri kondiciji t.j. zbran 137% ali še več (če gre), drugače je vse skupaj bolj tako, brez veze, brez kontrole. Drugače se zjebe, zjaha ... na polno. Se težko potem popravi.
Pa sva kljub zgoraj omenjenem dejstvu šla. Sem rabil uro in pol, da sem padel v štih, ker so ga ostali že prej začeli konzumirati. Ok, smo plesali, smo peli (vsak po svojih najboljših močeh), smo si obljubljali full stvari, na koncu smo odšli, vsak na svoj dom, vsak v svoj naslednji dan. Vmes smo pokomentirali vpliv EMŠOja na naše splošno počutje, vsaj toliko se že poznamo, da si nismo GSM številk izmenjevali. Dobro, ajde, je bila tudi lunina mena, tako, da smo imeli svoje ustne votline bolj naglas. Kot rad rečem, smo izkoristili svoje zvočne kartice do konca, ne glede na realne zmožnosti naših kartic, kr na polno. Pa je prišla ura, ko smo se tako, lepo, brez demonstracij razšli, gostiteljica je pač še morala pospraviti štalo, ki smo jo pustili za sabo.
Če potegnem črto: slavljenkama in slavljencu smo izrekli lepe želje, malce jedli, malce pili, malce zapojali (zapeli, če kdo ne šteka), pa šli vsak na svoj dom položiti svoje trudne glave na vzglavnike. Aja, enkrat vmes je padlo vprašanje, zakaj pišem blog. Bom razmislil, pa v kratkem pojasnil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentar je vedno dobrodošel !