Oče in bosi tek

Takole je: v življenju nikoli nisem slepo verjel izkušnjam drugih, največkrat sem delal na tem, da pridobim lastne izkušnje.

(Aja, mehkih in trdih drog se v nobeni obliki nisem nikoli lotil, sem verjel informacijam, ki sem jih pridobil od ljudi in s spleta). 

Čeprav, pridobivanje izkušenj je časovno/potratno - finančno/zahtevno, meni ustreza.

Spomnim se, ko me je oče (ati, fotr, ata, tatko, očka, oči - saj veste, koga s temi izrazi mislim) kot otroka večkrat nagovarjal/usmerjal k bosi hoji. Da se podplati utrdijo. Sem ga poslušal in poizkusil, a izkušnja je bila zame precej (zelooooo) negativna/boleča in mi sploh ni ustrezala. In, sva si, glede bose hoje, ostala - preprosto - na nasprotnih bregovih.

Ko sem se začel ukvarjati s tekom, sem prebiral (in še vedno prebiram) informacije na spletu, s katerimi bi lahko tek popestril - ga obdržal nad območjem rutine/dolgočasja. Namreč, neprimerno je, če se enostavno prepustiš vsakodnevni rutini/robotizmu. No, mogoče včasih ustreza, ampak večinoma pač ne.

Pri rekreaciji stremim - čeprav je sicer razmeroma nenormalno - h katarzi, da zaradi vsakdanjega stresa storim nekaj zase, kljub naporu, kljub odrekanju, kljub dejstvu, da imam - če se ne ukvarjam z rekreacijo - slabo vest.

In, ko sem v teku iskal "dovoljene/priporočene" variacije, sem naletel na informacije/izkušnje o bosem teku. Sicer, na začetku s pomočjo t.i. barefoot obutve, a sem zasledil tudi "ortodoksno" popolnoma boso občutenje podlage. In, ta mi je bila všeč, zato sem se odločil, da jo preizkusim. Je pa že pred prvo resno preizkušnjo v mislih odmevala očetova ideja o bosi hoji. In sem se poizkusil prepričati, da ni imel prav :-)

Ko sem 28. maja na avtopoligonu Ločica "oddelal" prve t.i. bose kilometre, so bili občutki mešani. Predvsem me je bilo strah, da si bom pridobil - zaradi premalo informacij, kako naj se ustrezno lotim - resne poškodbe na podplatih, a se po 3,5 km razdalje niti nisem sekiral. Kar bo, pač bo, ko se prvič lotiš stvari, lahko pričakuješ pluse in minuse, v nadaljevanju pač delaš v smeri, da bo plusov čim več, minusov čim manj.

Današnje stanje: do danes sem pretekel približno 19 km, dvakrat na asfaltni podlagi "pridobil" konkretne žulje, jih odpravil, najbolj mi - trenutno - ustreza atletska steza v Športnem centru Žalec.

Pozitiva: boljša tehnika teka; užitek ob dejstvu, da se podplati brez posrednika dotaknejo podlage; oče je imel prav, a mi ni žal, da sem do te ugotovitve prišel tudi sam.

Negativa: eh, je ni !!!