Hofer in mi2

Fotografija dolpotegnjena s spletnega naslova:
www.fonda.si/uploads/images/r_900_700/_klapavice.jpg

Načeloma s trgovinami nimam nekih težav, se pa tudi zgodi, da le-te kdaj "uletijo". Zadnjič sva - mimo grede in v naglici - v Hoferju v Celju nakupovala, mudilo se je, račun je znašal 42 € in še nekaj centov, malce nama je bilo čudno - a računa nisva šla "čekirat" v sami trgovini, se je / res / mudilo proti domu. Naslednji dan ugotoviva, da so zaračunali 6x2kg pomaranč. Po pregledu "živil", ki sva jih pripeljala domov, sva ugotovila, da so nama namesto šestih baby štručk zaračunali že prej omenjeno sadje. Ou, fak, reklamacija. Na prvi delovni dan v tednu, po opravljenih službenih obveznostih, sedem v avto - in hajdi proti Celju. Med vožnjo možgane "kljuvajo" skeptične misli, kako se bo stvar rešila. Bo šlo enostavno, bo treba dvigovati nivo glasu, bo potrebno vse skupaj požreti v lastno škodo? Ob vstopu v trgovino - k sreči - naletim na vodjo "izmene". Razložim situacijo. V dveh minutah je bila reklamacija rešena, brez komplikacij, z izpolnitvijo reklamacijskega obrazca/potrdila za prejet denar. In sem šel ven. Priznam - presenečen - nad hitrostjo rešitve problema. Dobro, potnih stroškov nisem dobil povrnjenih - morda - če bi vztrajal, bi tudi to šlo skozi, saj / konec koncev / ni bila moja napaka.

No, danes, so se v Hoferju zgodile - suprise surprise - školjke. Dagnje. Kila. Okoli 3 evrakle. Do danes jih v zgoraj omenjeni trgovini še nisem zasledil. Udaril je dvom na polno - so v redu, od kod so, je ziher, so sveže, najboljše so direkt z ledu ... itd itd. Po razmišljanju - da/ne, da/ne, da/ne - ajde dejma probat', če naujo vredu, jih pa rajši stran fukneva - itak preventivno. Boljše preventiva, kot pa 8 ur sedenja na sekret školjki z lavorjem v roki - za sprednje in zadnje izločke - redke, zelo redke. Ker školjk že precej časa nisva delala doma, sem - za vsak slučaj - preveril svetovni splet, kakšne so - up to date - recepture. Nič se ni spremenilo od zadnje priprave školjk, a sem - mimo grede - zasledil nasvet, da školjke zalijem s kombinacijo belega (malvazija) in rdečega (refošk) vina. Refošk v manjšini, seveda (mislim, da je optimum 1/3 refoška in 2/3 malvazije).
Ojoj - ne vem, ali je bilo to zaradi dejstva, ker že dolgo nisva jedla školjk - kako so pa danes školjke "sedle" v - oh in sploh - okus, ne moreš da verjameš sploh (prosto po Djuru). Olivno olje, čebula, školjke, česen, peteršilj, belo vino, rdeče vino, drobtine.
In, ker sem večkrat skeptično opazoval brancine in orade v že omenjeni trgovini, sem se danes odločil, da jih enkrat - testno - uvrstim na jedilnik, po moje ne bom razočaran. Aja, padla je ideja, da bi se pekle v družbi krompirja, čebule in paprike na papirju za peko, sfrišanim z olivcem, v aparaturi, ki jo ponavadi kličemo pečica. Hm, zna bit', zna bit'.
Aja, jutr' Ana dela ajdovo kašo z gobami - uff, jebenti, spet je bo premal', posode pa spet ne bo treba pomit', ker bo - polizana.