nedelja, 24. avgust 2014

Krompir, pečen v pečici

Hmm, kuhanje doma sva dvignila na tak nivo, da se greva v gostilne prehranjevati le v primerih, ko naredijo tako okusne jedi, ki jih sama (zaenkrat) še ne znava pripraviti.
Zadnje testiranje/raziskovanje se je sukalo okoli krompirja - pečenega v pečici. Ja, saj je enostavno - a sva ga dvignila na malo višji/okusnejši nivo. Priprava je ostala enostavna in finančno ugodna. Recepturo pišem v prvi osebi, a so pri posameznih fazah udeležene različne osebe. Krompir olupim, razrežem na enakomerne kose in ga večkrat sperem - voda ne sme biti motna. Krompir v prtiču popolnoma osušim. Stresem v posodo, dodajam olivno olje in mešam ter dodajam olivca tako dolgo, da je vsak kos krompirja enakomerno preoblečen z oljem. V pekač dam peki papir (oz. papir za peko), nanj stresem krompir, ga poravnam in vstavim v pečico. Ventilacijsko, na 175°C. Odvisno od velikosti kosov krompirja peka traja od 20 do 30 minut - tako dolgo, da je ustrezno pečen, hrustljav. Vmes se ne ukvarjam z mešanjem, ker niti ni potrebno. Forget it. Ko je krompir pečen, ga stresem v skledo, posolim, malo potresem s papriko v prahu in drobno sesekljanim svežim peteršiljem. Dobro premešam/pretresem in takoj serviram.
Takole je, po resnici: trenutno nama ta varianta priprave krompirja zelo, zelo ustreza. Enostavno popoln okus. Ja, enim bo všeč, drugim pač ne. Ah, saj vem, ljudje smo različni; če bi bili enaki, bi bilo pa popolnoma dolgčasno.
Uff, med tipkanjem se mi je skozi možgane prepeljala ideja - malenkostna količina naribanega česna zna okus vročega krompirja še dodatno razširiti (ali pač ne). Bo zanimivo naslednjič, ko bova pripravljala krompir - v pečici.

sobota, 16. avgust 2014

Zgodbe iz Kefalonije

Prideva midva na Kefalonijo
Prve minute na Kefaloniji se niso ravno obetavno začele. Najprej kovčkov ni bilo od nikoder - vsaj tako se je nama zdelo - ko sta le prispela po prevzemnem traku, sva si oddahnila. No, ne moreš ravno počitnic začeti brez kovčkov in njihove vsebine. Sledilo je iskanje SLO predstavnice turistične agencije, da naju usmeri na pravi avtobus. Za transfer do hotela. "Aha, pozdravljena, vesta, imamo en majhen problem z vajino sobo v hotelu, pipo v kopalnici morajo popraviti, bosta dva dni nastanjena v sobi 50 m stran od hotela, vama bodo soft all inclusive nadgradili v all inclusive." Kakšna pipa, kakšen soft all inclusive, kaj je zdaj to? Počutila sva se res precej "u kurcu", a sva si rekla, ok, samo zadihajva, pa bo. Se ne bova pustila kar tako nekaj nafukat. Ko sva prispela na recepcijo hotela, so naju hitro opremili z oranžnimi all inclusive zapestnicami (ostali so dobili modre), sobarica je naju in najina kovčka naložila v Fiat Pando. Hec je bil, ker je bila tako nervozna, da ni našla rikverc prestave oz. niti ji ni bilo jasno, kako bi dala v rikverc. K sreči sva pred leti imela italijana, tako da sem jo najprej pomiril in ji nato razložil, naj potegne prstan na prestavni ročici navzgor in nato prestavi v rikverc. Kmalu smo prispeli do najine "temp" sobe. OK, soba je izgledala vredu, tako, da sva iz kovčkov potegnila najbolj pomembne stvari, se preoblekla in šla proti hotelu. Najprej na ouzo, nato na kosilo. Ouzo je bil top, kosilo tudi, tako da sva že malenkost zadihala. Še en ouzo in mrzlo pivo, pa je bilo res za prvi dan vse vredu. In sva že bila ready za kopanje. Gasaaaaa.

Razlika med modro in oranžno all inclusive zapestnico
Navajena sva, da all inclusive pomeni vse vključeno. Tri obroke na dan. Lokalne alkoholne, brezalkoholne pijače, prigrizke, žgane pijače. Po zmožnosti turistove prebave. Ponavadi prvi dan vse na polno, ostale dni po pameti. Ko so nama razložili, da soft all inclusive pomeni alkoholne pijače samo v restavraciji pri kosilu in večerji, dobro, pri večerji še žgane pijače - in - od 15. do 16. ure možnost konzumiranja alkoholnih cocktailov v baru ob bazenu, sva bila po eni strani vesela (da so se zgodile težave s sobo in so nama nadgradili all inclusive), po drugi strani pa besna, ker naju prodajalec turističnega aranžmaja ni opomnil na razliko - sigurno ne bi vplačala takšnega počitnikovanja. (Op.p.: sem po povratku s počitnikovanja doma preveril v katalogu - ni niti slučajno navedena razlika med soft all inclusive in all inclusive). In smo se razlikovali - plavci in oranžarji. He, he, he.

Pasja smrt
Hmm, nikoli nisem bil prepričan, da tudi med živalmi vlada socialnost. Ko sem šel proti najini 50 m oddaljeni temp sobi, sem naletel na psa, ki je ležal ob robu ceste in na drugega psa, ki je lajal na mimoidoče in ovohaval ležečega psa. Ko sem prišel bližje, sem videl, da je pes na cesti mrtev. Ne vem razloga smrti: starost; ga je zbil avto; ga je pokončala kača, ki je bila nekaj metrov stran. Medtem se je nasproti pripeljal avtomobil, drugi pes je takoj začel poskakovati sem in tja ter s tem opozarjati na pasje truplo ob cesti, da ga avtomobilist ne bi povozil. V bistvu sem bil nad dogodkom tako presenečen in šokiran, da nisem odreagiral, šel sem enostavno mimo. Kasneje se je mimo pripeljal mlad par, fant je pobral psa s ceste in ga prestavil v grmovje, dekle ga je s solznimi očmi spremljalo. Oni drugi pes: dobil sem občutek, da se je nekako s svojim poskakovanjem in pritajenim laježem zahvaljeval fantu.

Lady in Nova
Ko sva še v Sloveniji, na letališču, čakala na let proti Kefaloniji, sva preventivno kupila dve reviji - za branje ob bazenu oz. na plaži. Potem so se prve dni na Kefaloniji dogodki nizali tako, da časa za branje ravno ni bilo. Ko enkrat zvečer ni bilo nič pametnega na televiziji - v sili vrag še muhe žre - sem se odločil, da omenjeni reviji prelistam, preberem, pregledam. V roku ene ure sem obe reviji "obdelal". No, vsa čast ljudem, ki to kupijo in berejo. En kup oslarij in bedarij. Moram priznati, da mi je bila revija Lady bolj všeč kot Nova. Zakaj? Zmagovalna revija je imela vročo erotično zgodbo Braneta Kastelica. Ha!

Japonke in Mac Gyver
Ja, postalo mi je kristalno jasno, da vsaka ženska potrebuje ob sebi moškega, ki ima spretnosti Mac Gyverja. Zgodilo se je, da je Ani sredi hoje z oddaljene plaže crknilo japonsko obuvalo. In jaz bi moral najmanj imeti poleg sekundno lepilo, iglo, močan sukanec, itd da bi obnovil obuvalo. Tako pa se je končalo s šepanjem in s švigajočimi pogledi. Dobro, da ni bilo lakote; v tem primeru bi moral - v stilu in maniri Mac Gyverja - iz borovega storža "pričarati" svinjski zrezek v gobovi omaki s krompirjevim pirejem in zeleno solato + blejsko kremšnito za sladico.

Nov telefon in nezaželeni klici
Med hojo proti plaži Vatsi sem na telefonu pogledal na uro, v kontrolo, da bova pravočasno prispela na kosilo. Trenutek nepazljivosti, telefon sem odklenjen vrnil v žep. Joj - in ker je občutljiv na dotik - pol mojega telefonskega imenika je telefonska aparatura brez moje volje in vednosti "poklicala", nekatere celo 4x. In, so bili uvidevni, ko so slišali samo šumenje, so prekinili zvezo. Hvala!

Triatlonec
Ne vem, zakaj sem ga poimenoval tako, ampak, ko sem ga prvič opazil, mi je deloval kot res aktiven športnik oz. vsaj rekreativec u über. Majica, ki jo je neprestano nosil, je bila podobna triatlonski/aktivnošportni/aktivnorekreativni. Nekaj dni kasneje sva se zapela, ker se mi je ob grškem večeru usedel za mizo, češ da je njegova; poizkušal mi je težiti in me drkati v glavo; ni šlo drugače, kot da sem mu (ah, ni to, da sem ga res hotel, vendar malo sem potestiral, kako bo odreagiral) pokazal pest in prst usmeril proti vogalu za bazenskim barom, češ, tam se bova "pogovorila", nakar se je umaknil in se me naslednje dni na široko izogibal. Je pa bil zanimiv, ker je na vse obroke hodil večkrat oz. cel njim namenjen čas. In je jedel in jedel in jedel ter pil in pil in pil. Vse kar so nudili - vse vključeno. Ja, vredu, priznam, sem pač imel dovolj časa, da sem to opazil. Prepričan sem, da je bil zelo težek človek, če ne drugega, je reakcija receptorke potrdila mojo tezo, namreč, popolnoma znervirana je glasno govorila v recepciji: "Vredu, razumem, da imate problem. Vendar, povejte mi, kakšen je vaš problem, da vam ga lahko rešim." In ta stavek še nekajkrat v ca. 5 minutah.

Pivopivec
Temu visokemu, suhemu moškemu s to zgodbo izkazujem vso spoštovanje, ker me je, kot človeka, ki uživa v pitju piva, popolnoma presenetil. Slučajno sem ga opazil na izletu z ladjo okoli otoka, ko je že zjutraj pristopil k točilnemu pultu, naročil veliko točeno pivo, stopil korak stran od pulta in naredil prvi požirek. Do polovice vrčka. Stopil je še korak stran, naredil drugi požirek - do dna. Vse skupaj je trajalo največ 30 sekund. Nato se je skoraj vsako uro zgodba ponovila. Sem si mislil, dobro, na izletu je človek in uživa. Ker je prebival v istem hotelu, sem imel priložnost opazovati dalje. Malo pivo - 15 sekund. Večkrat na dan. In, to je počel tako rutinirano in tako mirno, sproščeno, da me je enostavno fasciniral. No, nihče ni brez napak: kozarec cole je pil dobrih 5 minut. Aha, še ta informacija: ne glede na to, koliko piva je spil, se mu to ni popolnoma nič poznalo, pravi fenomen je bil.

ponedeljek, 11. avgust 2014

Pametni telefon

www.iconsdb.com/black-icons/smartphone-8-icon.html
Upoštevajoč dejstvo, da ima veliko ljudi v okolici pametne telefone - po katerih veselo tapkajo, drsajo, povečujejo in zmanjšujejo - sem pred nekaj časa začel aktivno razmišljati in pridobivati informacije o pametnih telefonih. Z mobilnim operaterjem imava razmerje urejeno tako, da mi ne ponuja novosti mobilnih telefonskih aparatur, za posodobitve skrbim sam, tako se ne "obvezujem" in ne kupujem s "popustom". Čeprav, če bi moja prejšnja Nokia 2730 classic (ja, kr pejte gledat slike telefona in se smejte) imela WiFi povezavo, je sploh ne bi menjal, res še nekaj časa ne. 
Internetna povezava je "švicala" na polno, saj sem si priskrbel za cel olimpijski bazen informacij. Razdelil sem jih po pomembnosti, jih preverjal do onemoglosti. Izbor operacijskih sistemov: iOS, Android, Windows Mobile. Primerjava cen, karakteristik, tež, mer. Ko sem uspel pripraviti "finaliste", sem začel preverjati izkušnje pri znanih ljudeh. Heh, eni so zagovarjali iOS, drugi Android, noben ni imel izkušenj z Windows Mobile, zato mi te ocene niso ravno olajšale dela. No, še to, nekaj časa je šel trend mobilnih telefonov v smeri majhnosti, dan današnji spet plava na površje velikost. Večji kot je, večje slike lahko prikažeš ljudem, ki so zraven tebe. Potem sem pustil vse skupaj za mesec dni v ozadju, naredil še zadnjič primerjave, prebral še nekaj recenzij in se - huh - odločil.
"O, kako je lep, lahek pa ravno ni!" Prvi stavek ob razpakiranju telefona. Nokia Lumia 625. Črne barve. Windows Mobile 8. Nobeden od znancev ga nima (takšnega operacijskega sistema namreč), torej nekaj novega. Ugotavljanje logike operacijskega sistema. Najbolj me je zmotilo dejstvo, da še nisem našel, kako se skupini oseb nastavijo željeni parametri, npr. melodija zvonjenja. Ja, saj vem, najprej se prebere navodila. Hmm, ampak kdo ima ob novi igrači čas za branje navodil. PVC folija za zaščito ekrana - sreča, da sta bili dve - ena je šla v k...c zaradi nebranja navodil. Nato je sledil upgrade operacijskega sistema na verzijo 8.1 (tu me je zmotilo samo to, da bi lahko že prodajalci poskrbeli za update - glede na to, da je 8.1 že kar nekaj časa na Inetu). Žena me je nekajkrat vprašala, le kaj počnem s svojim novim telefonom, za pogovarjanje ga pač ni treba toliko nastavljati. Ah, kaj bi omenjal - prek Bluetooth povezave sem aktualne podatke iz stare Nokie na novo prepisal v dobrih dveh minutah, le tisto že prej omenjeno informacijo o skupinah mi ni uspelo prenesti.
Bom čez nekaj časa zapisal kaj več o konkretni uporabi, o čisto vsakodnevnih dobrih in slabih vtisih.

Skupno število ogledov strani