Piratstvo - DA ali NE?

Ok, na hitro je moj odgovor jasen NE, če pa mi je dovoljeno malce razmisliti, pa lahko iztisnem iz grla čisto tih in slabo slišen, hropeč DA. Zakaj?

Takole razmišljam: če hočeš na hitro preveriti ali je film, skladba, program itd itd vreden nakupa/ogleda/uporabe, podpiram opcijo, da bi si zvlekel dol z Neta za neko kratko obdobje, za quick preview oz. checking - maksimalno za dan/dva. In, če ni všeč, obvezno brišem z diska. Samo, da si ustvarim mnenje, da dobim vtis. Če mi je všeč, kupim, razložim kasneje zakaj.

Res je, hadware gadžeti se lahko prečekirajo v vlkih štacunarskih centrih, programja, muske, filmov še nism vidu, de bi lohk "testiru" v šoping mekah. Namreč, ne poznam oz. nisem še slišal, da bi komu povrnili strošek vstopnice za ogled filma, ki mu ni bil všeč. Če lahko vrnem šuhe, cote nazaj, ki mi ne odgovarjajo, zakaj to npr. pri filmu, skladbi, programu ni tako? Dobro, pustimo to, ni mi namen o tem razglabljati.

Sem zagovornik kvalitete: in tega, dragi moji, dolvlečenje z Neta pač ne omogoča. Ja, obstajajo programi in algoritmi, ki skoraj "nič" ne izgubijo na kvaliteti, ampak vendarle - po mojem mnenju - original je pač original. Kvaliteta. Takšna, da uživajo čutila.

Ne verjamete? Nekakovostno izdelane MP3 ali podobne audio datoteke, zDivxani ali drugače skodirani filmi, skrekani programi. Ja, sej so kul, samo niso kvalitetni. Če pa omenim YouTube - o porka madona, kaj vse gor najdeš - o kvaliteti govorim!!! Trpijo ušesa, trpijo oči, trpijo živci - vse zaradi tega, da nekaj imamo prej kot sosed, da smo komad prej slišali kot izvajalec, pet filmov prej videli kot vsi ostali daleč naokoli, da imamo najnovejši program xyz verzije, ki ga bližnji nimajo in posledično tudi ne morejo odpreti "umetnin", ki smo jih z über novim programom naredili. Pha!

Zakaj kupiti? Za uživanje v poslušanju - original, za uživanje v gledanju in poslušanju - original, za nemoteno delo - original. Samo tako in nikakor drugače!

A vendarle - pravica do ustvarjenega mnenja - tudi ob originalu, za določen čas - mislim, da bi povečala promet, ne pa da bi ga zmanjšala - kot nekateri radi dandanes trdijo.

Aha, in še nekaj je, kar nekako daje težo na odgovor DA: če samo pogledam, koliko pa dejansko dobi avtor ustvarjenega intelektualnega dela in koliko pijavk je pred njim zažrtih v denarno pogačo - to pa preprosto boli. Veliko raje bi kupil plošček direkt od benda, filmski DVD direkt od igralca, program direkt od programerjev - vem, da to realno ni možno - si zamislite Bruce Willisa, kako prodaja na štantu sobotnega sejma najnovejši film, v katerem igra, vmes se še fotka z lokalnimi deklicami pa kak lokaln pjanček mim prikrevsa in ga zamenja z Gašparčevim tastarejšim pobom?

Šmorn

Evo, mislim da mi v življenju še nikoli ni bilo potrebno speči šmorna aka carskega praženca. Ali pa - mogoče - da sem ga enkrat, dvakrat - a že pred davnimi, davnimi časi. Za devetimi gorami in devetimi vodami ter pred devetimi Lidli, Špari, Hoferji.

No, in danes, ko pridem domov, me čaka že pripravljeno testo za šmorn. Vedno je šmorn pekla Ana - danes je popoldne v službi - in posledično ne vem, koliko časa se peče in na kakšni jakosti. Sej sm biu zmeri zroun, ampak zdle ne vem natančno.

Ni problem, saj je internet poln informacij. Grem brskat, grem explorat, grem guglat - itak da bom dubu informacijo, ki jo iščem.

Bemu mast (všečna kombinacija besed, ki jo je kricac zapisal na Twitterju) nč nisem našel. Samo navodila v stilu ... ko je na eni strani pečen, ga obrnemo ... Nikjer informacije na kako močnem "ognju", vsaj približno koliko časa. Saj iz teh dveh podatkov se pa že da delati kalkulacije razmerij med temperaturo in časom. Lupčki zlati kuharčki oz. pisci receptov: če jaz dno ponve oblijem z oljem, segrejem, vlijem testo in pečem na indukciji na stopnji 9 - imam čez minuto in pol zažgan podn, na vrhu pa še surovo in če to potem obrnem ter pečem minuto in pol - ne ne - mislim, da bi že prej prišlo v fazo neokusnosti. In bo vsak skomignil z rameni - ah tako pač ne. Dajte prosim drugič vsaj okvirno opredeliti čas in temperaturo. Za mene - cepca. OK?

In - koliko časa sem ga pekel, da je bil ravno pravšen? Ha, ha, evo, tudi jaz sem πzda, pa bom takole - natančno - opredelil: ko je po eni strani zlato rumeno zapečen, ga obrnemo in ga še po drugi strani zlato rumeno zapečemo.

Pa dober tek!