Uvod/pojasnilo: evo, priznam, na vse kontaktne telefonske številke ali elektronske naslove, ki jih dam ljudem, se poskušam vedno takoj javiti, če ne utegnem v tistem trenutku, pač malce kasneje. No, edino, na neodgovorjene neznane telefonske številke nikoli ne pokličem nazaj. Niti ne pošljem smsa, kaj dotični neodgovorjeni kontaktor/kontaktorka hoče od mene. Ne, tega pa res ne počnem, iz principa.
Upoštevajoč dejstvo, da so telefonske številke objavljene v imenikih, pričakujem tudi nepričakovane klice. Zadnje čase je kar precej telefonskih anket. Čeprav štartajo na foro, da bi govorili s tistim, ki je imel nazadnje rojstni dan, skoraj vedno odgovarjam jaz. Ani se preprosto ne da. Spoštujem to. In, jaz, vsako anketo vzamem kot korektno stvar: če se mi ne da oz. me ne zanima vsebina ankete, se - kar se da lepo - opravičim glasu na oni strani povezave. So včasih težave, ker so - predpostavljam - na drugi strani aktivne zvokovne povezave - preprosto rečeno - debili in idioti, ki ne razumejo, da nisem pri volji oz. nimam časa odgovarjati na (brezplačno!!!) anketo. In me drkajo v uho, jaz pa sem toliko kulturen, da ne "fuknem" slušalke dol, ampak skušam vedno z besedami razložiti, zakaj ne bom in ne želim odgovarjati. A se mi je že večkrat zgodilo, da ni šlo drugače, kot da sem posledično "fuknil" slušalko dol.
Današnji dogodek: za kosilo sem si pripravil (Ana je popoldne v službi, zato si sam skup' sprav'ljam južno) vampe in makarone. Vroča, dišeča vsebina na krožniku, na rahlo "poškropljena" s sveže naribanim parmezanom, okus, ki te popelje do popolnega gurmanskega užitka. Brbončice so uživale na polno, a užitek prekine cingljanje analogne telefonske aparature. Ker aparatura nima LCD display-a, da bi videl, kdo kliče, pač dvignem slušalko (kaj pa, če me kdo res nujno potrebuje?).
Ok, iz slušalke se začne spet tisto didl-dadlanje, da želi govoriti z osebo, ki je imela nazadnje rojstni dan in je stara od 20 do 65 let in ima mobilni telefon. Ker mi je v tistem trenutku dišeče kosilo na krožniku pomenilo veliko več kot čvekanje po telefonu, sem se opravičil, da nimam časa in da me ne zanima. Model na oni strani je še kar vztrajal, da želi govoriti z osebo po zgoraj omenjenih parametrih. Ker sem predvidel, da ne bo zneslo, sem odvrnil, da v gospodinjstvu nimamo GSM aparatur (no, zlagal sem se, priznam). In, kako je model "popizdil", kako lahko živimo v 21. stoletju, pa nimamo GSM aparatur. No, in ko so začele padati takele: "Ja, kje pa živite?", "Kaj ste vi normalni?", "Pa saj ima skoraj vsak že dva GSMja!" in je še kar naprej besedno nabijal variacije na temo GSM in posledično o tehnološki neopremljenosti v slušalko, sem mu enostavno "parkiral" telefonsko slušalko v izhodiščno pozicijo na analogni telefonski aparaturi.
Ozadje: nič nimam proti anketam, le če imam čas oz. če me vsebina ankete zanima. Prek epošte sodelujem kar v nekaj anketnih agencijah in pridno izpolnjujem anketne vprašalnike. No, nekateri me za to tudi finančno ali materialno nagradijo. Ampak - POUDARJAM - vse te elektronske ankete rešujem takrat, ko IMAM čas. Začel sem aktivno razmišljati o tem, kako bi na telefon "nalepil" etiketo, da me telefonske ankete pač ne zanimajo. A mislim, da ne bom domislil neke pametne rešitve. Zatorej, dragi moji telefonski anketarji, lepo prosim, ne čudite se, če vam bom kdaj "parkiral" slušalko, vedite, da ste za "parkiranje" slušalke krivi sami, ker ste mi šli preko razumnih limitov. Sorry, pa take pa to. Pa tako dobri vampi so b'li za juž'no, madona madona.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentar je vedno dobrodošel !