Ja, kar tako na hitro sva se odločila, da jo "stisneva in pobegneva". Kam? Ni dileme! Res ne, no.
V Izolo. Vem, ponavljava se. Ni lepo. Ampak, kaj češ. Trenutno nama Izola sede, nama je "IN". Naju sprosti.
No, a ni zgoraj prikazan vsakojutranji pogled s postelje lep. Kontrast med "ognjem" in "ledom", med toploto morja in prezeblostjo pred Aljaževim stolpom? (mimo grede: ne vem, če bova kdaj uspela narediti fotko s kontra strani, ali pač? Če bo prava družba, zakaj pa ne? No, in če bodo vremenski pogoji dopuščali "izdelavo" podobno "izgledajoče" fotke)
Aha, podajam statistiko 5dnevnega bivanja na Primorskem:
a) 54 aktivno prehojenih kilometrov.
b) na novo odkriti podhod pod glavno cesto Koper-Portorož -> bližnjica med Belvederjem in Strunjansko dolino: priznam, ni šlo iz prve, šele v drugem poizkusu sva ga "odkrila".
c) (z veseljem) priznam, do današnjega dne sem bil prepričan, da je labod "obiskovalec" sladkovodnih lokacij (rek, jezer), evo, tale fotka je nastala na portoroški plaži. Trikrat sem zamižal in trikrat pogledal, a sta bila laboda še vedno tam, in nato - sem ga vzel ven in situacijo digitalno poarhiviral.
No, in ne vem, komu je bilo bolj nerodno - njima, ko sta ugledala mene z izbuljenimi očmi ali meni, ker nisem vedel, da obstaja tudi "morska" plat labodov. Ah, kurc, saj vem, ono pesem od Čukov - Mi gremo pa na morje sta nekje slišala in ... sta šla ... pardon ... odletela.
Tako je bilo - nama res všečno, vsi analogni čuti so bili na polno zadovoljeni, ampak, ko sva se vrnila domov v Savinjsko dolino in odklenila vrata svojega stanovanja, sva se spogledala in hkrati vprašala - je bilo to res ali se nama je samo tako lepo sanjalo?
In - soglasen odgovor je bil - ja, res je bilo in res sva se fino fajn imela preteklih pet dni. Sicer pa: najin Nikon ne laže in ne shranjuje izmišljenih slik na kartico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentar je vedno dobrodošel !