Računalništvo v oblaku

Kar precej nerodno mi postane, ko se ozrem nazaj v preteklost in ugotovim, da sem zadnjih 9 let bolj slabo spremljal razvoj. Na področju računalništva - programske opreme. Takole je bilo: leta 2001 so začeli prodajati Windows XP, leta 2002 so objavili prvi paket popravkov. In tam nekje v tistem času smo se v službi odločili, da Windows 98 Second edition zamenjamo z "novimi" XPji. Da so boljši, bolj izkoristijo hardware sestavo računalnika. No, je bilo kar precej "štimanja", nekaj sesutij, ene dve kili arhiv podatkov na CDjih, kasneje na DVDjih. In še danes "laufajo", čeprav najnovejših programov ni gor za devat, ker jim - žal - XPji ne dajejo popolne podpore. Toda, ker z XPji nisem imel nekih grande problemov (no tudi denarja ni bilo ravno na pretek), me tudi nekako ni preveč zanimal razvoj na področju Windowsov, še manj ostala, med drugim tudi odprto kodna področja. Če mi stvar ne dela problemov, pač ne bezam v njo, da bi mi jih začela početi (ampak vmes sem pa le skrbel za to, da so bili računalniki redno preskrbljeni na hardware in software področju - defragmentacija, backup in restore, le koliko ljudi to počne redno?). Leta 2006 so začeli prodajati Windows Vista, leta 2009 Windowse 7. Pravijo, da je sedmica prvi pravi Windows, ki res dela tako kot se pričakuje. In tako bi tudi sedmica šla mimo mene, če ne bi kupovali novega računalnika, in OK, zraven še XPje SP3. He he, jih ni za dobit, no, vsaj v bližnji okolici. Kaj bomo storili, trenutno ne vem, bomo ta problem reševali po novem letu.

Kar nekaj časa pa tako v prostem času spremljam ta famozni Cloud Computing - računalništvo v oblaku. Mi je nekako všeč sam koncept. Moji začetki uporabe t.i. računalništva v oblaku segajo v leto 2007, ko sem si odprl Gmail poštni predal.  Všeč mi je bilo, ker kar naenkrat maili niso bili več vezani na fizični računalnik, pri katerem koli frendu s povezavo na internet sem bil, sem lahko na hitro prečekiral maile in zadovoljil potrebo po tem, če mi je kdo poslal kakšen mail. Danes si življenja brez takšnega načina preverjanja mailov (privatnih in službenih) ne znam več predstavljati. Zaenkrat mobilnega telefona še ne bom obremenjeval s tem, no, vsaj obljubim, naslednje leto še ne.

Leta 2005 je prišla "na plano" Google aplikacija za pisanje tekstov, leto kasneje za izdelavo tabel. Najbolj prepričalo me je dejstvo, da nisem rabil nobene instalacije programa, bistvo vsega je sama datoteka, ki jo ustvarim/popravim/dopolnim glede na moje želje. Center vsega je datoteka, rezultat in ne sredstvo, s katerim bom rezultat dosegel. Ne obremenjujem se s programom, njegovo verzijo, s kakšnimi patchi in podobnimi zadevami (kot da sem zidar, hočem pozidati hišo in se ne obremenjujem z nabavo materiala, orodja ... enostavno pridem na lokacijo ... postavim hišo, ves ostali support je pa enostavno tu).

Kasneje (leta 2007) je že bilo možno nalagati svoje dokumente (Word, Excel, Pdf - sicer z nekaterimi omejitvami glede velikosti, ampak vendarle) v Google dokumente, tako, da si nekako imel dokumente vedno pri roki.
Vedno - na začetku in tudi sedaj - je prisoten strah pred izgubo podatkov, namreč, ko imaš v rokah nek fizični medij, še vedno lahko upaš na vsaj delno rešitev izgubljenih podatkov, takole ko pa zreš v "oblak", lahko samo gledaš, kako ga "veter" nese po "nebu" naprej. Pa recimo, da se s tem ne bom obremenjeval do prve resne izgube podatkov.
Nikoli nisem razmišljal o tem, da s tem, ko dam podatke v oblak, lahko vsakdo (z nekaj hekerskega znanja) pride do njih, jih bere in izkoristi. Sicer pa, ali mi lahko kdo zagotovi, da vsebina poslanih mailov ni nekje arhivirana ali pa vsaj mimogrede prečekirana - no pa ne da bi hotel postavljati teorijo / zaroto Velikega Brata.
Eh, no, trenutno Cloud Computing uporabljam za nekaj čisto vsakdanjih stvari:
- ure, ki jih prebijem v službi, dokumentiram, da lahko na koncu meseca oddam poročilo
- seznam kosil, tako da ni težko preveriti česa pa že dolgo nisva jedla
- seznam hoj proti Hribu (bo zanimivo čez čas pogledati na začetke)
- že kar nekaj elektronskih položnic se arhivira "v oblaku"
- seznam stvari, ki jih je potrebno kupiti (seznam za špecerijo cel teden dopolnjujeva - tudi po trgovinah, v soboto pred nakupi prekonvertiram v txt datoteko, naložim na GSM in - voila - ne potrebujeva listka za nakup).
Moram priznati, da zelo upam, da bi v prihodnje šel razvoj računalniškega programja v smeri, da se uporabnik ne bi več obremenjeval s programom, ampak le z vsebino. Kupiš/najameš neko platformo, ki ti omogoča, da ustvarjaš dokumente, kot jih želiš. Te konec koncev tudi ne zanima, kje je to shranjeno, ti pač kot uporabnik samo želiš do določenega dokumenta. Ali to narediš prek namiznega računalnika, notebooka, GSMja, TVja, hladilnika, pečice, to se mi sploh ne zdi pomembno. Da bi se pojavile različne platforme, ki bi imele različne palete programov, mi je že zdaj kristalno jasno, mislim da bo še kar precej zanimivo.
Zaključne misli: zakaj bi moral kupovati ne vem kako glomazne programe za minimalno 1K EUR po programu, ki jih v povprečju potrebujem 30x letno (no ene večkrat druge manjkrat), če pa bi lahko samo najel platformo, ki bi mi omogočala izdelavo datotek, ki jih rabim. Pogosto se rabi od vseh programov samo cca 20% vseh funkcij, ostalo se pa torej brezveze plačuje. Da ne govorim o update-ih, patch-ih, času, ki je potreben za njihovo implementacijo ...
Se mi zdi, da je končno prišel čas (hardware in software po mojem to omogočata), da pride poudarek na uporabnika, da se ga čimbolj posupportira pri njegovem delu, da bi ga čimprej in s čim manj napora in stroškov naredil.