... ki naju je kar precej časa podzavestno na polno obremenjevala. NOVO LETO. Prehod iz starega v novo, obljube, zaobljube, želje, dejstva, upati si nekaj ustaljenega spremeniti. Ne, ni več dileme, ne, tudi ne sme je biti. Za novo leto se prelocirava na Primorsko. Ni važno, Koper, Izola, Piran, Portorož, Strunjan, Fiesa, ni važen kraj, ni važen strošek, važno je to, da spremeniva: preiti v novo leto nekje drugje kot doma. Ob morju, ki je posredno del Oceana, ok, ajde, vsaj pot do njega je, no. Nič več klasike, brez dreves oz. njihovih PVC nadomestkov, brez nevsebinskih daril, brez nekih fake želja, ki se valjajo v njihovi bližini. Poskušava mimo vseh teh ustaljenih božičnonovoletnih običajev in navad, poskušava dušama dati malenkost burje, malenkost plime. Naj telešček vzvalovi, naj se prepusti radostim življenja, ki jih vse premalo koristimo, pizda, vse preveč naša trupelca tišimo v podn vsakdanjega življenja.
