Jutro. Pohod ob obali od Simonovega zaliva skoraj do strunjanskega križa. Na polno, v tišini, ob rahlem valovanju morja, za polnjenje baterij. Lepo. Ni pa lepo, da je spet potrebno nazaj, v tipični delovni vsakdan. Ne, to pa res ni lepo. Kot tudi ni lepo, da so v pizzeriji Primavera odnesli prazne krožnike, naju povprašali, če je bilo dobro, ampak še preden sem dobro pomislil, da bi pred povratkom domov spil eno kavo z mlekom, že sva dobila račun za plačati. Sem odštel do centa točno, brez napitnine. Kelner'ci sem hotel dati še roko v pozdrav, ker tam me pa res ne bodo več videli. No, hrana ni bila napačna, odnos osebja pa - žal - čisti poden.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentar je vedno dobrodošel !