OK, sva šla pogledat na Bled - Dan nordijske hoje, med drugim tudi zato, da vidiva, koliko nas je "palčkarjev". Me je prijetno presenetila količina ljudi, je bila proti pričakovanjem velika, sigurno pa jih je še ziher najmanj dvakrat toliko, ki pa niso prišli. Glede tehnike hoje: dobro, sva zelo blizu, malo bo treba še spiliti, da bo potem pravilna nordijska hoja.
Mi pa ni bilo všeč, ker so hodili po asfaltu, s tistimi gumijastimi čepki na palicah. Zakaj? Meni je postala nordijska hoja všeč zaradi narave, namreč, dokler se nisem začel ukvarjati z nordijsko hojo, mi niti na pamet ni prišlo, da bi se šel sprehajat v gozd ali ob Savinji. Čista potrata časa, brez veze. Zdaj pa, ko pridem iz službe, se preoblečem, vzamem palice in na Žvajgo - 2km v hrib, 2 km navzdol. In kaj mi to prinese: po napeti službi si najprej zbistrim misli, umirja me zelena barva drevja, ptiči pojejo v drevesnih krošnjah, samo tu pa tam srečam kakšnega človeka, če ga pa že srečam, se z nasmehom pozdraviva in vsak po svoji poti naprej, zaradi tehnike nordijske hoje pa poleg "dela" skoraj 90% mišic. Trenutno zame ni boljše sprostitve. In to se mi zdi bistvo nordijske hoje, sprostitev v objemu narave + "delo" mišic. Brez asfalta, ker ga je že v ostalih koščkih dneva preveč.
Aja, da se vrnem še nazaj na Bled - imela sva se lepo, ker sva bila kar nekajkrat varuški M., njegova starša sta imela namreč parkrat delo in sta ga prepustila v varstvo nama - je bilo zanimivo, vsaj zame, ker sem ene 103x v 3/4 ure pogledal, če je vse vredu z njim v vozičku. Jebi ga, ne vozim vsak dan otroka v vozičku, si pa tudi, na splošno, nerad privoščim, da bi naredil kakšno napako.
Za zaključek dneva pa sva si šla pogledat še Bohinjsko jezero: tisto jezero, ki sem ga (že pred kar precej časa) za gajbo pira preveslal gor in dol (cca 8 km) u enem šusu, ja ja, po tistem en teden dni nisem nič ploskal, he he!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentar je vedno dobrodošel !