Na zadnji dan tekočega leta ...

... sem si privoščil razvajanje. Šel sem v službo, čeprav mi ni bilo potrebno. In, to pa je nekaj. Nobenega telefona, nobene stranke, nobene napetosti, mimo grede še (v miru) pripravljam malenkosti, da bo po novem letu delo steklo že na polno. Ahhh, ko bi bilo takole vsak dan. Razmišljam o tem, da mi je v tekočem letu bolj kot ne uspelo vse, kar sem si zadal, ajde, osvetljevalka pride na vrsto takoj po novem letu - KONČNO.

So mi dogodki v tekočem letu nakazali, da s 1.1.09 neham spremljati novice o politiki, ker se mi zdijo totalni idiotizem in totalna bedarija. Največje pizdarije v zgodovini so naredile vera in politika. Politik mi deluje kot pastir, ki ovce pošilja na pašo na rob prepada, češ tam je fina trava, polna vitaminov, se boste fino najedle, na polno, še nobena ovca ni bila tam, v primeru, da katera zgrmi v globino, ji pa reče: Jejhata jejhata, si nerodna! A nisi videla, da je rob, da je lahko nevarno!? In tako "mali ljudje" - državljani nasedemo politikom in se gremo fajtat z nasprotno mislečimi, in uresničujemo njihovo sveto voljo. Ni noben narod samo dober ali samo slab, vsak narod je sestavljen iz dobrih in slabih ljudi, politika pač izkorišča tisti del naroda (dobre ali slabe ljudi), ki ga v tistem trenutku potrebuje.

Grem delat naprej, potem pa še v trgovino: na nakup živil in na ogledovanje ljudi, ki so mi pred prazniki na polno hecni ... in hitro razdražljivi, zelo občutljivi na majhne napake ...

Zaradi mene ...

... se lahko novo leto kar prične, novoletna darila za obdarovanje so že prispela. Darila so lepa, ne samo lepa, u über so lepa ...

Jupiiiiiii, aja, pardon vem da ne smem, Cocktaaaaa !

Veselodecembrska ...

Pri nas u službi je lepo,

šampanj'c vsak dan pijemo,

za delo v službi mar nam ni,

saj ga lohk kir drug nardi.

Nisem ravno prepričan, če so zgornje vrstice še aktualne, včasih ( - 15 let ) so pa bile k'r realna zadevš'na! Joooooj!

Neodgovorni ljudje ...

... me  pa na polno spravijo iz tira. Včeraj, ko sem se že v temi peljal domov iz službe, je kr na polno deževalo. In, ko sem se peljal od Petrovč proti Žalcu, sem naletel na cestišču na popolnoma neodgovornega modela. V temnih oblačilih, s kolesom ob sebi, brez kakršnihkoli odsevnikov ali kresničk, je tapkal po DESNEM robu cestišča kr precej levo in desno (lahko da je poslušal kakšen dober komad), kolo pa potiskal ob sebi po bankini. In, res sem imel srečo, da sem ga kljub nasproti vozečim vozilom še pravočasno opazil in zmanjšal hitrost na nulo, da ga nisem naložil, izogniti se mu nisem mogel zaradi nasprotnega prometa.

Strinjam se in vem, da moramo vozniki paziti na pešce in kolesarje, samo, JEBAT PA NAS NE U GLAVO, DRAGI PEŠCI IN KOLESARJI, sej cesta ni neke vrste igrca na računalniku, ko izgubiš življenje, pa igro ali nivo štartaš znova. 

Joooj, kako paše jutranja telovadba ...

Danes zjutraj me je presentil najin Punto. Ok, zaledenelih šajb ni blo treba čistit! Se odpeljem s parkirišča, imel sem tako čuden občutek, da volan bolj težko obračam. Drek šalabajserski, pa menda ja ne? JA! Je bila sprednja leva guma prazna, zelooooo. Evo, pa sem ga odpeljal do asfalta, do ravne površine. Akcija, menjava kolesa. Se spomnem na dirkah formule ena gre to zelo hitro. Meni pa ni šlo tako zelo. Dobrih petnajst minut sem porabil, da sem ga zamenjal. No, da ne bom samo tarnal, lepo pa je bilo, da ni bilo mrzlo, da ni bilo dežja, v takem primeru bi pa bilo sranje. Me zanima, kako velika zadevšna je preluknjala sprednjo levo gumo! Bom zvedel pri vulkanizerju. Super, ker zdaj ne bo več gužve. Aja, ravno včeraj sva se mimo vulkanizerja v Žalcu peljala, pa sva rekla, zdej pa nima več gužve. Pa mogoče to kaj ne pomeni, ali pač?

Obisk ...

Včasih so rekli, nedelja je dan za obiske. No, pa sva šla. Obiskat eno staro gospo. Kliče se Ljubljana in je glavno mesto Slovenije. Mnogi jo poznate.

Najprej sva obdelala prodajne centre, sam osebno sem opazoval ljudi, njihove težave in napore pri nakupovanju. Midva nisva nič kupovala, samo tako na ležerno ogledovala trgovine, tu pa tam kaj pomerila, pa hajd naprej. Mi je bilo všeč, ker nisva bila obremenjena s tem, da kaj iščeva za kupit. Aja, sem si ogledal Sonyjevo 1080 HD televizijo, mater, je slika taka, kot bi skozi okno gledal ... ja ja, saj vem, je bil Sonyjev promo filmček, kjer je itak vse u nulo nastavljeno. Na naših kabelskih priključkih ni pričakovati tako kvalitetne slike.

Vmes sva skočila /no ne zares, peljala sva se z avtom/ na ljubljanski grad, pogledat tisto famozno tirno vzpenjačo. Zanimivo, konec koncev pa nič posebnega. Potem sva še naredila kratek sprehod po in okoli gradu /ni bilo slabo/ nato pa naprej v trgovine.

Glede nakupovanja novoletnih daril ni bilo nobene panike, sva po napornih usklajevanjih že zdefinirala končno verzijo, bodo zgledala fino fajn, vsaj nama se tko zdi.

Ko so bile najine oči in noge utrujene, sva šla na lignje u Kratochwilla. Niso bili slabi. Ja, potem  pa proti domu. Res, lep dan sva preživela!

Tudi to se kdaj zgodi ...

OK, tisti, ki me poznajo, vedo, da od oktobra do nekje 20. decembra ne delujem ravno najbolj normalno, ampak malenkost (ne malenkost ampak na full, fullare) strgano oz. spipano, pa tudi pogovarjati z menoj se je v tem obdobju (o privatnih stvareh, o preprostih stvareh, o žurih) bolj težko. Vzrok? Aja, oooooogromno dela v službi, bolj kot ne so vse zadeve arhivirane v mojem piskru (glavi, lobanji) tako da tu pa tam tudi kaj preskoči.

Danes sem imel za malico fino pečeni svinjski rebrci pa ta vlko žemljo za zraven. Ker med malico tudi razmišljam o tem, kako bodo stvari tekle po tistem, ko bom pojedel, je pač sama tehnika prehranjevanja kr v ozadju. Pa se mi je danes zdelo, da tako bolj na težko režem meso dol s tistih rebrc, ajde, so pač mal bolj suhe, jebi ga, nimam časa zdej o tem študirat, da bi kje najdu kakšne kumarce za zraven, za večjo sočnost. Šele ko sem pojedel do konca, ko sem šel pomit krožnik in pribor, sem ugotovil, da sem rebrce jedel kr z vilco in žlico, zato sm se pa tk jebu z "rezanjem" mesa dol z rebrc ...

Jebeš praznike

PRAZNIKE JE TREBA UKINIT!

Pa ne zaradi dela prostih dni, da ne bo pomote. Več kot sem fraj od službe, bolj mi je všeč. Praznike bi bilo potrebno ukiniti za tiste ljudi, ki pred njimi zganjajo depro in podobne pizdarije.

Ljudje, prazniki so za to, da se veselimo prostega dne, da malce izprežemo iz vsakdanjega ritma služba-dom, da se razbremenimo, da mogoče naredimo kakšno stvar, za katero med delavniki zmanjka časa, itd itd. Niso pa prazniki zato, da zganjate depro o minljivosti življenja, o tem, da vas nihče ne razume, da je vaše življenje u kurcu.

Zapomnite si, vi, ki zganjate depro pred prazniki: organizator dogodkov v vašem življenju ste vi sami in nihče drug! Lahko pa si pri kakem dogodku v življenju privoščite še pomoč koga drugega.