Oprosti, kamera !

Sem ves čas mislil, da imava - bolj tako by the way - kamero, ki ni nekaj specialnega, pa sem slučajno sinoči ob glasbeni podlagi v AKG slušalkah vzel v roke navodila, ki so prišla zraven kamere. Ja, prvič sem jih samo površno ... prebral, potem odložil daleč, daleč stran, češ, saj vse obvladam, nič nekaj novega. Ups, kamera oprosti, sem te full podcenjeval, bemtiš, maš toliko uporabnih funkcij, sploh nisem vedel zanje. Evo, obljubim, za 1.11., ko potujeva na SLO Primorje, bom malo preizkusil dobrote, ki jih ponujaš. Ja, saj je res, se izgovarjam na program, ki potem zajeto sliko s kamere poljubno glede na operaterja obdela, pozor, kamera pa - lahko - poudarjam - lahko - naredi že 60 % dela vnaprej z ustrezno predpripravo. Saj, zadnje čase malce (beri: veliko) na Inetu zbiram in prebiram članke glede priprave na snemanje, glede samega snemanja, glede montaže - ... Ampak, največji absurd je ravno v tem, ker vedno pri reševanju problemov zagovarjam načelo - najprej preberi navodila, nato postavi vprašanje, ki te muči - ja, drži - kovačeva kobila je še zmeraj bosa! Boga reva! No, obljubim, en mesec ne bom nobenemu solil pameti glede tega - kazen mora biti vzgojna. Kljub vsemu: in ta šlamparija se zgodi meni, ki vsako situacijo približno 117krat preverim, nato šele odreagiram, bah, ali je to posledica let, preobremenjenosti v službi, ne - to je površno spremljanje problema, ej, bo treba takele odzive popravit - čimprej.

Aja, še nekaj: Sej ni nujno, da za 1.11. pridete na britof u popolnoma novih cotah, itak vas bodo ljudje prepoznali!

Čeprav konkurenčni, sta na koncu nemočni skupaj obležali ...

Izola, 05. oktober 2008, ob cca. 12. uri, ribiški pomol

Zjutraj sem strpen voznik ...

... ja, malo morgen. Že nekajkrat sem zjutraj na poti v službo skoraj doživel živčni zlom za volanom najinega Punteka. Na začetku, da razčistim: nisem vezan na to, da moram točno ob 7.00 prispeti v službo, niti ne toleriram divjanja po cestah. Ampak, to kar se zjutraj dogaja na cesti od Prebolda do Petrovč, je pa včasih podobno grozljivki.

1. obstajajo modeli/modelke, ki se "šetajo" celih 50 oz. 60 km/h na cesti /ob normalnih vremenskih pogojih, da ne bo pomote/, kjer je omejitev 90 km/h, s tem, da je zjutraj toliko nasprotnega prometa, da ne moreš varno prehiteti;
2. uporaba smernih kazalcev (ali vinklerjev kot reče /meni všečno/ ena ZgornjeŠempavčanka) je na minimumu, kr t'ko naenkrat vozila pred mano ni več. No je, ampak full levo al' pa full desno, kokr je pač odcep;
3. če sta v vozilu pred mano slučajno dve osebi, je pa t'ko, da se premika avto pred mano levo/desno po vozišču, pa (na mojo srečo) nikoli s ceste dol ali v nasproti vozeče vozilo, tako zavzeto se namreč pogovarjata;
4. aja, semaforji, ko se pr'žge zelena luč se ponavadi začne iskati prestavna ročica, potem pooooočasi desna noga nacilja gas pedal, medtem levica (od noge) pritisne sklopko, jo res poooočasi spusti in glej ga zlomka, tri, štiri vozila prečkajo križišče, puuuuf, pa je spet rdeča (če sta v vozilu pred mano dve osebi, se voznik ponavadi aktivira šele potem, ko pove sogovorniku, kar je mislil);
5. ja, pa še tole, prometnih znakov pa tk noben več ne gleda, po moje sem edini, ki se po žalski obvoznici pelje 60 km/h, tam kjer je - na novo - postavljen znak za omejitev.

Nočem zatežit, ampak vseeno, lepo prosim, če vozite stanju cest in prometni signalizaciji ustrezno, NE SPODBUJAM divjanja po cestah, edino kar prosim je, če so ceste normalno prevozne, VOZITE PO PREDPISIH, NE pa POD NJIMI ... lepo prosim!

Še nekaj cvetk z dopusta ...

• natakar je CocaColo oz. tonic odprl tako, da se je obrnil stran od gosta in z jedilnim nožem "pajsnil" zamašek, nato pa se obrnil in postregel gostu
• natakar je paru odpiral buteljko, malce se je trudil, ker ni šlo takoj, ko mu jo je uspelo odpreti, je na hitro ON (natakar) povohal zamašek in rekel gostoma: "DOBRO VINO JE!", ter jima začel natakati vino
• ponavadi so natakarji vprašali, ali plačaš z denarjem ali se zapiše na številko sobe. No, stregla naju je natakarica in ko naju je začela spraševati ali plačava z denarjem ali zapiše na številko sobe, se je natakar zadrl čez cel pool-bar: "TA DVA PLAČUJETA Z DENARJEM!"

Nordijska hoja ...

Dolgo že nisem nič o nordijski hoji, iz razloga, ker preprosto ni bilo časa za nordijsko. To ni lepo! Ta teden sem pa začel znova, tokrat s "hribovsko" verzijo. Vsak dan, ko pridem iz službe, se preoblečem v športno opravo, se primerno ogrejem in razgibam, da ni na koncu bolečin in grem mimo bazena proti ribniku, potem po gozdni poti do vrha smučišča. 12 minut. Me sprošča: gozd diši po gobah, kostanjih, dobro, borovnic pa ne voham več. Popolno sproščanje psihe, slišim samo moje dihanje, ropotanje palic, korake po makadamu in naravo z njenimi zvoki. Pri vzponu ni prevelikih težav, gre lepo ritmično, z optimalnim naporom, nič preveč utrujajoče, ampak spust mi še povzroča težave, ker težko obdržim enakomeren korak, je pa vsak dan malo boljše. Se pa trudim, da sem aktiven v naravi vse skupaj več kot 20 minut, ker sem nekje prebral, da človeško telo šele po 20 minutah aerobnih vaj začne "kuriti" nakopičene maščobne celice.

Oktobra praznujejo ...

Meseca oktobra praznujejo moji bližnji:
10.10. - Matija - rojstni dan
15.10. - Julia - rojstni dan
23.10. - Tina - rojstni dan
Ne bom napisal VSE NAJ ... itd, ampak, dragi moji, hvala vam, ker sem lahko z vami, hvala, ker mi polepšate življenje, upam, da se bomo še dolgo srečevali ... Imejte se! Praznujte ga!
PS: Kako hitro je minilo leto, odkar se ukvarjam s tole rubriko. Šmrc, tale je zadnja, zdaj pa si moram glede RDjev izmisliti nekaj novega ...