Vsi imamo brazgotine,
vsi smo kdaj zaigrali nasmešek,
vsi jočemo v temi,
vse nas ob rojstvu odrežejo.
Že ob prvem koraku ugotoviš,
da vsi le čakajo na tvoj padec,
napako in konec.
Preteklost je polna solz,
lahko govoriš,
da utišaš moje bojazni,
lahko me odvlečeš stran
in spoznal boš, da sem poskušala.
Ko boš zadnjič vdihnil zrak,
ga zajemi na vso moč,
saj ga vsi dobimo, na koncu !
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentar je vedno dobrodošel !