V svojem dosedanjem življenju nisem imel konkretnih izkušenj z vplivom alkohola na odnose v družini. Vse, kar vem o prej omenjenem vplivu, sem prebral iz časopisov in revij (v analognih časih) ter interneta (v digitalnih časih). Predvsem mi je hudo, če z alkoholom "podprti" starši ogrožajo normalno življenje otrok.
V zadnjih letih sem zasledil akcijo "40 dni brez alkohola". Sem že nekajkrat pričel z akcijo, a se je vedno našel "razlog", da sem jo predčasno končal - torej nisem izpolnil obljubljenega.
Letos sem poizkusil znova. Po treh dneh sem se odločil, da je 40 dni brez alkohola nesmiselno, preveč standardno, preveč obče znano. Plan sem zastavil na 51 dni brez alkohola, ker sem letos dopolnil 51 let (in bom vsako leto nadaljeval v tem smislu).
Zdaj, ko je obdobje brez alkohola za mano, je smiselno v nekaj točkah navesti zanimivosti:
- v prvih dneh me okolica ni jemala resno - ni pričakovala, da bom zdržal
- fizične potrebe po alkoholu nisem občutil
- ob obisku gostišč sem pil Radensko (po mojem mnenju imajo sokovi preveč - preeeeeveč - sladkorja)
- težavni so bili vikendi: takrat si doma pripravljava zelo dobra kosila, h katerim sodi kozarec vrhunskega vina
- v avtomobil sem sedel brez skrbi, da bi ostalo od prejšnjega dne kaj alkohola v krvi
- oddih na morju je uspešno minil, čeprav je bila hrana odlična in je kar klicala po kozarcu vrhunskega vina
- obdobje 51 dni je preteklo, kot bi mignil ... kam le čas hiti, kam se mu mudi ...
- prvi požirek vina - Renski rizling - uff, kako so brbončice "zacvetele" - zaradi žlahtnosti okusa, ne zaradi vsebnosti alkohola (hvala svakinjinemu možu za izbor prvega kozarca po "akciji")