V prostem času rad - med drugim - pogledam tudi kuharske oddaje (ne prevečkrat, da se ne zasitim), ampak, v trenutkih, ko želim črpati novosti in nove prijeme, imam srečo, da obvezno naletim na recepturo, ki jo želim tudi sam preizkusiti. No, ne obremenjujem se z osebnostmi, ki kuhanje reklamirajo, iščem ideje, ki so tehnično in cenovno tudi meni dostopne.
Ko je na sceno "vkorakal" Bine in njegovi vajenci/vajenke, sem zadeve spremljal bolj tako od daleč - lahko bi se temu tako reklo. Sicer sem si v podzavest shranjeval - tako bolj v kot oz. na rob - strokovne izraze, ki so jih uporabljali, a v vsakdanjem življenju le-teh nisem ravno prakticiral.
Danes pa - sicer ne vem zakaj - mi je na površino privrela beseda julienne. Način rezanja zelenjave: 4x4mm v dolžini 5 cm. Aha, sem se že spomnil, zjutraj ob kavi sva gledala onega američana z italijanskimi koreninami - v bistvu je slaščičar, ima oddajo o pripravi slaščic, ima pa tudi oddajo, v kateri predstavlja italijanske kuharske recepture, njemu bližnjih in sorodnih oseb. In je nekaj telovadil s testeninami in na julienne narezano zelenjavo.
Pa sva poizkusila: česen, udarjen s široko stranico noža in sesekljan, inčuni, panceta, bučke, olivno olje in paradižnik češnjevec. Bučke - narezane na julienne. No, ja. Testenina: Barilla špageti numero uno.
Olivc v teflonki se je rahlo segrel, nanj so uleteli česen, panceta, inčuni. Ko so se med mešanjem družili, so prišle na julienne narezane bučke. Voda za kuhanje špagetov se je bližala vrelišču. Ni šlo drugače, pridružil se ji je ščep soli. OK, priznam, vodi je zavrelo, vskočili so špageti. Bučke so malenkostno izpustile tekočino, po nekaj trenutkih je le-ta izginila. Prikotalili so se češnjevi paradižniki. In se pražili v vsem svojem obsegu. Prihaja finale: špagetom med kuhanjem ukradem tri žlice tekočine in jo prenesem v teflonko, špagete odcedim. Češnjevce umaknem in primešam špagete. Premešam na rahlo - a odločno - da se špageti in vsebina teflonke lepo povežejo.
Na krožnika lepo izdobavim špagete. Na vrh zdekoriram češnjevca. Pred konzumiranjem potreseva s sveže naribanim parmezanom.
Potem sva bila tiho cirka 10 minut. Ker je bilo preveč dobro in preveč brez veze, da bi se vmes pogovarjala. No, od danes dalje verjamem, da način rezanja zelenjave julienne le ni tako brez veze - pozna se pri okusu.
Nimam nobene fotke umetnine, ker se mi ni dalo od krožnika, preveč dobro je bilo.