Trim steza

No, kraj, v katerem prebivam, Prebold, ima med ostalimi znamenitostmi )ki se premalo tržijo( tudi trim stezo. Jo )kot prebivalec Prebolda( uporabljam toliko, da se enkrat letno grem sprehod po njeni trasi, NE, ne telovadim na posameznih punktih, samo naredim eno pasežato )uau, Primorska, pripeljeva se zelo kmalu(, to je edino kar mi sede. Moram priznati, da je lepo vzdrževana, da ni zapuščena, da ni prefukana od vandalov. Zaenkrat. Me je pa zadnjič )ene dva dni nazaj( ful poknalo iz ritma med hojo s Hriba, ko me je en model vprašal, če vem, kako poteka trim steza. Priznam, sem ga pogledal najbolj glupo, kar znam, dobro, po nekaj sekundah sem prišel k sebi, ga še enkrat vprašal: "Kaj vas zanima?" )OK, vse ljudi, ne glede na starost, prvič, ko jih srečam vikam, je to bad?, ne vem, no(. Pa mi je razložil, da je šel čez celo trim stezo, in da kao ne ve, ali je to konec, ali se še kje nadaljuje. V redu, sem se po začetnem šoku hitro skuliral in mu predstavil traso trim steze. OK, sva po tem momentu nadaljevala vsak v svojo smer.

NE, ampak res se mi ne zdi hecno, da me nekdo sprašuje o poteku trim steze, fukne me iz tira to, da imam trim stezo pri sebi v prepričanju shranjeno kot eno lepo zadevo, ki se je dogajala v socializmu, zdaj pa nekako ne sede v dan današnji, se enostavno ne dogaja več!

Ampak, glede na dogodek, obstaja, se dogaja! Ajde, obljubim, da jo bom dal enkrat skozi, bom blognu, kako je bilo!

P.S.: NI napaka, JA, za nalašč sem obrnu oklepaje /lahko da je moteče/, mi je tako v tem trenutku bolj cart/fancy! Me boli ORGAN, če vam ni všeč.

Piknik

Evo, po približno več kot desetih letih sem se šel "igrat" piknik. Sam, kot organizator in izvrševalec, kot deklica za vse.

Ponavadi se zgodi, da VEDNO pomagam na piknikih, ampak s "supportom" glede kurjave. OK, dobiš zagret žar, tu 'maš meso, peči, da bo tako, kot je treba! Ehmnja, ni 'blema, ne bom zafukal!

Glede na pretekle izkušnje se mi je zdelo, da bom za piknik zakuril ogenj in naredil žerjavico - "piece of cake", ahmnja, pa ni bilo ravno tako. "Pressure" z vseh strani, da le ne bo kaj narobe. Med hojo v Hrib preverjanje vseh parametrov, ali štimajo ali jih je treba še spedenati. Kako boš dal mesnine u pac, kako boš zakuril, še kaj ne veš, ... je nekaj vprašanj, ki sem jih "moral" rešiti.

Evo, ajde, prvič sem se lotil žara, z briketi oglja in kockami za hitro inicializacijo ognja. In, zaradi jebenega vpliva okolice, me je postalo rahlo strah. Čisto rahlo sem podvomil vase, ehmnja, tega pač nisem navajen. Da bi jaz kaj narobe naredil? Ejjj, to se dogaja NE! In, na začetku, ni bilo ognja, ni bilo temperature na takem nivoju, da bi lahko začel s peko. Uff, štala. Ko sem ugotovil in tudi ostalim razložil, da peka na oglju ni isto kot indukcijski šporhet, no potem mi je oglje priskočilo naproti in zagorelo tako, da sem lahko pekel meso, klobase in čevapčiče. Vtis konzumatorjev (how fucking nice term) je bil pozitiven, še več, menili so, da znam, da sem talent, da bom še lahko ponovil, lahko tudi za večje število ljudi.

Bom, sem obljubil. Uff, med tipkanjem tega bloga mi skozi AKG slušalke ušesa polnijo Puppetz s komadom Bodi to kar si, takoj za njimi Pudding fields - Belo. Za finale Tabu - Ocean. Zakaj? Jihaaaa, v četrtek namreč zapreževa Puntota in hajdi proti SLO obali, sicer samo za 4 (štiri) dni, ampak, kdor z malim ni zadovoljen, večjega ... !

Edino, kar bom danes še naredil: tuširanje, da sperem vonj "uspešnega" dima s sebe. Pod über nujno moram najti vodoodporen MP3 player, evo, da še med tuširanjem "muzzzka" igra glavno vlogo.

Ker ... "muzzzka" ... je pač vse, kar mi v življenju pomeni! OK, poleg Ane, ehhh, ONA je pa ... tisto ... kar sem vedno iskal, pa nikoli v nobenem "supermarketu" nisem uspel "najti" ...

Je včasih tudi težko ...

... ampak ne vem, zakaj je to ravno tako. Bo bolje, bo šlo še na slabše?

No, se včasih zgodi, da se mi parametri dneva ravno ne sestavijo v najbolj ugodno kombinacijo, še več, parametrom se – tu pa tam – totalno sfuka in mi zjebejo dan, tako na fejst.

He, he, včasih sem to reševal na meni bolj enostaven (drugim pač debilen) način; u oštarijah se ga alkoholno nafukat na polno, potem na poti proti domu jebat mimoidoče, ki so si upali vtakniti vame (ponavadi so mi kaj težili, res, nisem jih kar brez razloga ... okrog kepe). Sej mi je b'lo drug dan žal, ampak, jeba, je pač bilo, kar je bilo ... c'est la vie !

In, tudi današnji dan je bil tak, da bi ga lahko upravičeno zaključil tako, kot včasih. OK, sem malo starejši kot takrat, se moram zato zrelejše obnašati? Ne vem, no, ampak jebeni pressure je bil res na full peak levelu! Sem se lepo oblekel, no, v gostilno pač ne bom uletel kot zadnji klošar, če me že bodo fuknal ven, bom vsaj urejen in lepo izgledal. Denarnica, drobižnica, ključi od stanovanja, juj juj juhuhu, akcija!!!

Ehmnja, po 15 sekundah od teatralnega uvoda v akcijo se je ideja rahlo ohladila, ker kljub vsemu moj IQ ni pustil, da bi se spustil na nivo sokrajanov, ki znajo za vsak problem odhiteti v gostilno in se ga tam v družbi starih in novih prijateljev na polno zalkoholizirati, no, ajde, potem ko pridejo domov, pa še babo prefukajo na mrtvo ime, ker jih je vprašala: "Kje si pa bil?". Ne, kljub vsemu, ne moreš to tako! Zaradi kulture in morale, če ne zaradi drugega!

In sem šel, na sprehod po kraju, kjer trenutno živim, opazovati, ali imajo ostali pač idealno življenje? In sem našel kar nekaj dejstev, ki so potrdila, da le ni vse tako idealno, kot si včasih predstavljamo, da mora biti (no, to ni pesimistična trditev !!!).

Hej, bom navedel v alineah, ampak ne po pomembnosti, temveč glede na časovnico sprehoda:

• nimajo še vsi pokošene trave okoli hiš
• kljub čistilni akciji se miselnost nekaterih SLO človekov ni spremenila, evo, sejejo smeti mimo posod za odpadke (v naravi) še kar naprej – prekleti debili!
• nekateri vozniki/voznice po lužah peljejo z nespremenjeno hitrostjo - pešec, umakni se, da ne boš usran ko prasica!
• psi/psice še kar naprej v pričo lastnikov/lastnic serjejo, kjer jih pritisne, ob tem njihovi lastniki/lastnice prižgejo cigareto oz. nestrpno čakajo, da se bo njihov "ljubi" do konca posral; da bi kdo spucal za "ljubijem" jih zaenkrat še ne obremenjuje, OK, SAJ IMAMO KOMUNALNE DELAVCE, hi hi, ha ha, ho ho
• določene hiše z okolico so celostno urejene do skrajnosti (res všečno, lepo za pogledat, ni nujno da z veeelikimi stroški), ponekod pa nafukajo okoli bajte glih vse kar vidijo na televiziji oz. internetu, ne glede na to, ali to paše ali pač ne; he he, se najdejo tudi primeri, ko je vse zapuščeno do konca, ali jim ni nerodno?!
• čeprav živimo v Sloveniji, je podružnica tuje firme polna najprej nemških napisov šele nato slovenskih, ne vem, ali pozna kdo kakšno podružnico naše firme v tujini, ki je najprej polna slovenskih napisov, šele nato lokalno jezičnih?

In, to so problemi, ki sem jih opazil med prijetnim sprehodom v rahlem dežju. Torej, nikjer govora o ljudeh in njihovih problemih. Seveda ne, ker problemi, ki jih ljudje imajo, se pač ne vidijo tako kot problemi, ki sem jih opazil med sprehodom. Ampak, to je tisto, na kar hočem opozoriti! Vsi vidimo probleme z očmi, ne znamo pa "videti" problemov, ki jih ljudje živijo in držijo v sebi. In, tako kot bi jaz, če bi šel v gostilno reševati svoj problem, izpadel nič drugega kot pijanec, tako izpade veliko alkoholiziranih modelov in bejb (namenoma tako zapisano), ki jih srečujemo vsak dan. So idioti, slabiči, podn ljudje, ker si ne znajo pomagati?

Ni nujno! Zdi se mi, da ni dovolj samo dati denar različnim humanitarnim organizacijam in misliti, da smo s tem vse naredili. Ali ni veliko večja katarza – (nevsiljeno) pomagati sočloveku, ki si tiho želi pomoč, a ne upa na glas prositi zanjo?

Ko mi (nam) bo to – brezpogojno – uspelo, bom srečen človek! Hej, n'č bat, vprašanje časa!