Ljubezen ne pozna meja ...

... to smo ugotovili včeraj popoldne. Sedeli smo na dvorišču, pri našem priljubljenem slovenskem klasičnem triatlonu (faušija, obiranje drugih ljudi, jamranje o svojih težavah). Kar naenkrat, tako iznenada, pa mimo Helena. Z novim. Uaau, kaj je pa to zdaj? Čez pet minut je prišla do nas in ga predstavila: Živjo, sosedje, tole je pa Carlos iz Španije. Mi pa oke full ven iz jamic, pa tist na kratk ja ja zdravo, živjo, pozdravljen, itd ...

No, meni osebno se zdi Carlos malo zelen, želim pa, da jima bo dobro šlo skupaj, pa da je Carlos iz Španije ne bi kdaj pustil na cedilu, sploh pa ne takrat, ko ga bo nujno rabila ...

Hej, Helena, srečno in vse lepo !

Položili* smo Rim ...

Ja, pa smo ga res. Jupiiii. Bravo mi!

Učili smo se, preverjali znanje, za nami je veliko neprespanih nočih, pohodov v spanju, smo šli prvič, smo bili blizu, ni šlo, smo poskusili še drugič, ehhh, zzzzk, čisto čisto blizu, smo se spet učili, vzdrževali možgane v dobri kondiciji, smo v ponedeljek pisali, v torek zagovarjali, in ... ocena za naš trud je številka osem.

Evo, takole je, če kdo v čemu uspe, smo hitro vsi zraven, si delimo zasluge za njegov/njen uspeh. Si čestitamo med sabo, čakamo na kakšen drink, kej pečenga (na žaru) tudi ni slabo ... Smo potem vsi pametni, ja veš, če jaz ne bi to pa to, ne bi blo tko, ne bi ti uspelo ...

Če se pa komu kaj zalomi, pa vsi stran stopimo. Eh, jaz nimam nič pri tem, da ti ni uspelo. Bi se moral/a malo bolj potruditi, saj smo ti govorili, pa nisi poslušal/a. Pa mu čist do konca zapičimo nož v hrbet.

* Nismo ga mi položili, Tina ga je. Katera Tina ? Ja, una od Jakata.

Počasi se razširja ...

... seznam "artiklov", ki jih v smeti oddajam ločeno, t.j. v za to namenjen kontejner. V soboto sem prvič poizkusil, s pločevinkami in starimi, odpisanimi steklenicami.

Eh, feeling je bil bl tko, kot bi se reklo, malce nerodno mi je bilo, ko so flaše ropotale in se razbijale ob "arhiviranju" v kontejnerju. Sem se počutil kt v mladosti (he he ...), v pričakovanju, da bo izza vogala "priletel" kakšen model in vpil do neba: "Ja mulec, kaj pa razbijaš!?" Mi je srce tudi malce hitreje bilo, priznam.

Ampak, ko sem po dejanju potegnil črto, se mi je zdelo, da sem naredil pa le nekaj koristnega. Še bom v prihodnosti to počel, samo logistiko ločenega zbiranja odpadkov v stanovanju moram še naštudirat, pa bo !

... Majhen korak za človeka, velik korak za Zemljo! ...

Pozdrav M., danes se nam je ob cca 14.30 pridružil ...

Evo, spet en lep SMS, danes sem ga dobil, govori pa takole:
No evo, rodil se nam je sinek. Lep je, urejen, negovan :) in zdrav. Sam tolk, da veste.

Neeeee, nisem še bil na dopustu ...

Ja, čeprav nič ne tipkam na blog (ali v blog, kakor komur paše), to še ne pomeni, da sem na dopustu. Dopust bo (če ga bom dočakal ... baje moraš tako po 40. letu vsak dogodek v bodočnosti napovedati, he he) tm nekje, ko bodo otroci, šolarji, di(v)jaki spet zasedli prostore po stavbah, ki se jih kliče izobraževalne ustanove.
Letoval naj bi na Santorini-ju (prvi teden) in Paros-u (drugi teden). Vem, da bo lepo, že zaradi tega, ker ne bom ujet v to vsakdanjo rutino: zbujanje, služba, kosilo, popoldanske aktivnosti, večerja, utrujenost, spanje ... itd itd.
Vem, da bo vse na izi (ali easy, kakor komu paše), ob 10. uri ouzo in pa sedenje na stolu v stilu marionete, ki ji spustijo vse špage ... saj veste, kako to zgleda. Pa še kopanje, počivanje, ogledovanje okoli sebe, vračanje kamenčkov nazaj v morje, puščanje "sledi" in "umetnin" v mivki, simpatični sončni zahodi, ogledovanje zvezd in lune na nebu.
Jupiiiiiii, komaj čakam!

Avgusta praznujejo ...

Meseca avgusta praznujejo moji bližnji:
9.8. - Marta - rojstni dan
31.8. - Danilo - rojstni dan
Ne bom napisal VSE NAJ ... itd, ampak, dragi moji, hvala vam, ker sem lahko z vami, hvala, ker mi polepšate življenje, upam, da se bomo še dolgo srečevali ... Imejte se!
PS: takole bo vsak mesec (obljubim), ker ima vsak mesec vsaj en od mojih bližnjih praznik, potem (ko bo leto naokoli) si bom pa izmislil nekaj novega ...